BLOG: Zakaj se zaposleni upirajo spremembam?

Spremembe v podjetjih so stalnica, a zaposleni in vodje kljub temu pogosto nanje reagirajo s stresom. Zakaj se upiramo spremembam in na kaj naj bodo pozorni vodje?
   

Eden ključnih elementov uspešnega poslovanja so spremembe. Načrtovanje, vodenje in izvajanje sprememb je način, kako podjetja rastejo in ostajajo konkurenčna na vedno bolj agresivnih trgih.

Zato je pomembno, da imamo v svojih vrstah zaposlene, ki spremembe razumejo in jih sprejemajo. Toda dejstvo je, da so nekateri zaposleni spremembam bolj naklonjeni kot drugi.

V grobem razdelimo zaposlene v štiri kategorije:

  • Tisti, ki spremembe izpodbijajo
  • Tisti, ki se spremembam pasivno upirajo
  • Tisti, ki spremembe sprejemajo
  • Tisti, ki spremembe vodijo in upravljajo

 

Iskanje udobja je osnovna človeška potreba

Tisti zaposleni, ki se upirajo spremembam, jih poskušajo zaustaviti, a to je v današnjem času praktično nemogoče.

Vprašanje je, zakaj se ljudje upiramo spremembam? Če poenostavimo, je »sprememba dejanje ali proces, v katerem nekaj postane drugačno«. S tem, ko nekaj postane drugačno, običajno postane tudi neudobno.

Iskanje in ohranjanje udobja pa je ena od osnovnih človeških potreb. Cona udobja je v psihološkem pomenu vedenjski prostor, kjer naše aktivnosti in vedenja sledijo nekim rutinam ter vzorcem, ki zmanjšujejo stres in tveganje. Tu imamo občutek varnosti in gotovosti, vemo, kaj sledi. A posledično stagniramo, saj ni nobenega razvoja, novih priložnosti …
  

Kdaj se ljudje upirajo spremembam?

Zaposleni, ki se negativno odzivajo na spremembe, le-te zavračajo in se jim upirajo. Razlogi za tovrstne odzive so lahko različni. Kotter in Schlesinger navajata štiri glavne razloge, zakaj se ljudje upirajo spremembam, in sicer:

  • Ko se bojijo, da bodo izgubili nekaj vrednega
  • Ko narobe razumejo spremembo in njene implikacije
  • Ko menijo, da je sprememba nesmiselna
  • Ko imajo nizko tolerantnost do spremembe

 

Odziv na spremembo pa vodi naše vedenje. In če se zaposleni bojijo, da bodo izgubili nekaj vrednega, se usmerijo vase in postanejo bolj pozorni na ohranjanje lastnega interesa.

Večja je verjetnost konfliktov med zaposlenimi in vodstvom, nižje je zaupanje, delovni procesi postanejo manj učinkoviti, zaposleni niso več pozorni na rezultate.

     

Na kaj naj bodo pozorni vodje?

Zelo je pomembno, da vodstvo nameni dovolj časa načrtovanju in vodenju tako imenovanega »človeškega« dela sprememb, ki se nanaša na:
  • komunikacijo spremembe,
  • vodenje zaposlenih skozi spremembe,
  • ravnanje z ljudmi med spreminjanjem procesov in
  • spremembe vedenja, ki jih bo zahteval sam proces.

Več o učinkovitem vodenju procesa in upravljanju »človeškega« dela sprememb boste izvedeli na konferenci GOSS.

 Avtorica: Sabina Đuvelek, univ. dipl. psih. 

 

 

         

Kako pripraviti zaposlene, da se soočijo s spremembami?
O tem bomo govorili tudi na konferenci GOSS. Konferenca je zanimiva za direktorje, vodje proizvodnje, nabave in prodaje.
        
 

 

(Visited 267 times, 1 visits today)