Končni potrošnik prepozna značaj in enotni duh podjetja tako v servisu kot tudi v izdelku | GOSS20

Končni potrošnik prepozna značaj in enotni duh podjetja tako v servisu kot tudi v izdelku

Špela Šinigoj, vodja nabave v podjetju Incom d. o. o., nam v 2. delu intervjuja razkriva izzive nabavnega procesa ter kako v podjetju uspešno povezujejo oddelek nabave s prodajo in proizvodnjo, da končni potrošnik v vsaki žlički sladoleda začuti posebno doživetje, ki ga obljubljajo.

S čim vas mora prepričati dobavitelj?

To je zelo kompleksno vprašanje. Za začetek kakršnihkoli dogovarjanj je prvi pogoj, da dobavitelj kakovostno ustreza našim standardom. Sledi specifikacija, kjer dobavitelja zelo podrobno preverimo, ali je skladen z našimi zahtevami. Podjetje mora najprej dokazati, da je zmožno kakovostno in količinsko slediti našim zahtevam, šele nato v resnici sledijo testiranja vzorcev, dogovori o cenah, pogodbena usklajevanja, testi v laboratoriju in nazadnje preizkus surovine na naši pilotni liniji.

Koliko časa pa v povprečju traja proces pridobivanja novega dobavitelja?

Pri nas lahko običajno traja 3 do 4 mesece, da zamenjamo neko surovino ali dobavitelja, in še to ob predpostavki, da vse v opisanem procesu poteka brezhibno. Nekaj povsem drugega pa so tako imenovane specialke – to so barve stabilizatorja, arome in barvila, ki so nezamenljive. V teh primerih govorimo o »high risk« ali zelo tveganih dobaviteljih, ki nam dobavljajo unikatne arome, ki se jih ne da zamenjati kar tako čez noč. Vsaka aroma ima namreč svojo edinstveno noto, ki prispeva k značilnemu končnemu okusu naših produktov.

 

   

“Visoko tvegane dobavitelje spremljamo zelo podrobno, z njimi smo v nenehni komunikaciji, ob tem pa v skladiščih vedno držimo varnostno zalogo na daljši rok, mesec ali dva.”

 

Kaj se zgodi v primerih, ko pride do motenj ali celo prekinitev pri »high risk« dobaviteljih in kako se v takih primerih zavarujete? 

Pri osnovnih surovinah se držimo pravila 2+1, torej najmanj dva redna dobavitelja, plus eden rezervni. To pravilo uveljavljamo že zaradi pogajalske moči, sočasno pa nam pomaga razpršiti tveganja in nam zagotavlja določeno poslovno varnost. Visoko tvegane dobavitelje spremljamo zelo podrobno, z njimi smo v nenehni komunikaciji, ob tem pa v skladiščih vedno držimo varnostno zalogo na daljši rok, mesec ali dva. Tako si pridobimo čas za ustrezne reakcije, če bi prišlo do kakršnihkoli prekinitev v dobavi. Pri načrtovanju zalog smo zelo pozorni tudi na to, ali je neka »specialka«, oziroma unikatna surovina prisotna v več naših artiklih ali samo v enem, in seveda, ali je ta artikel t. i. »low runner«, ki se prodaja le sezono ali dve, oziroma »high runner«, ki je prisoten več časa in je od tega odvisno veliko kupcev. Pri načrtovanju zalog je seveda ključno imeti prave in pravočasne informacije, ki jih pridobimo s pomočjo poslovnega ERP programa.

Kdo narekuje razvoj novih izdelkov? Vi ali kupci?

Zelo odvisno. Smo razvojno podjetje, zato so včasih novi izdelki plod lastnega razvoja in predlogov, lahko pa tudi povpraševanja s strani kupcev, ki pridejo do nas s konkretnimi predlogi za sodelovanje. Ponekod imamo proste roke, ponekod pa s partnerji sooblikujemo koncept. Trenutno je tako, da pod imenom Leone prodajamo 10 % vseh izdelkov, ostalih 90 % prodaje pa predstavlja »private label«, torej mi proizvedemo izdelke, ki se prodajajo pod drugimi blagovnimi znamkami.

Koliko časa preteče od idejne zasnove izdelka do proizvodnje?

V nekaterih primerih lahko od povpraševanja do vzorca preteče samo 1 teden lahko pa 6 mesecev. Odvisno je, za kako kompleksen izdelek gre in kaj zahteva. V teoriji lahko izdelek prestane še tako zahteven preizkus, proizvodnja pa ima vselej svojo kombinatoriko, in kaj kmalu se lahko stvari obrnejo popolnoma drugače, kot smo si zastavili v teoriji. Kljub planiranju se zgodi, da so v praksi porabe drugačne od predvidenih in še marsikaj. Včasih izdelek nastane na obstoječi tehnologiji, včasih pa ta zahteva novo tehnologijo ali nove nastavitve na obstoječi tehnologiji. Nato sledi delo v laboratoriju, zatem na pilotni liniji. Sledi t. i. nulta proizvodnja in šele nato se izdelek implementira v samo proizvodnjo. V povprečju pa recimo proces od zasnove do izvedbe traja 2 meseca.

Kako pa pravzaprav ohranjate prodajo sladoleda tudi v hladnih mesecih?

V jesenskem in zimskem času je prodaja nižja kot v glavni poletni sezoni, fiksni stroški pa čez leto ostajajo enaki. Če torej želimo stabilno proizvodnjo in delovno silo, ne moremo ostati orientirani le na evropski trg. Za protiutež smo vstopili še na ameriško tržišče, v Vietnam, Avstralijo, Novo Zelandijo.

 

   

“Kupec mora biti zadovoljen s končnim izdelkom. To je stvar kakovosti, ki ni neposredno vezana le na standarde in certifikate.”

 

Kako pomembno je, da vsi členi verige, od nabave, proizvodnje in prodaje delijo isto filozofijo?

Lonček sladoleda, ki ga držim v roki, je plod čisto vseh služb. Če kupec že v prvi žlici ali grižljaju ne začuti posebnega doživetja, ki mu ga obljubljamo, smo kot ekipa naredili napako in jo je treba popraviti. Naloga vseh vodij je ugotoviti, kako napako uspešno popraviti in uporabniško izkušnjo izboljšati. Kupec mora biti zadovoljen s končnim izdelkom. Delati moramo na tem, da uporabniška izkušnja celo preseže pričakovanja kupca. To je stvar kakovosti, ki ni neposredno vezana le na standarde in certifikate. Pozoren končni potrošnik prepozna značaj in enotni duh podjetja tako v servisu kot tudi v izdelku.

Kako sta v podjetju povezana oddelka nabave in prodaje, kakšna je komunikacija med njima?

Sedimo v sosednjih pisarnah in smo med seboj zelo dobro povezani. Pogosto rečemo, da smo Leone družina in občutek je zares takšen. Redko v podjetjih zasledim to, kar se občuti pri nas. Pogosto velja prepričanje, da sta nabava in prodaja nasprotujoča si pola in da bodo med njima vedno trenja. V Incomu to ne drži, ker delamo z roko v roki. Zavedamo se, da podjetje živi od prodaje, ki pozna zahteve tržišča. Seveda pa prodaja enako razume tudi izzive v nabavi. Kakorkoli, naloga naše nabave je, da prodaji omogoča opravljanje svojega dela. Ne smemo razmišljati le o izzivih in željah enega oddelka, ko gre za ugled podjetja. Kupca v resnici zanima, da smo točni in delujemo v skladu z dogovorjenim. To je ključno.

Kako pa je s komunikacijo med nabavo in proizvodnjo? Ali ste zaradi izredne situacije mogoče spremenili način predaje informacij?

Komunikacija obojesmerno vselej zelo lepo teče. Čas izrednih razmer s tega stališča ni bil izjema. Vzpostavljen imamo sistem povratnih informacij. Na tekočem smo, če se lahko tako izrazim, kakšni materiali prihajajo v hišo, kakšni odhajajo iz proizvodnje, kako se materiali v proizvodnji obnašajo, kje so morda težave. V preteklosti smo že veliko vlagali v komunikacijo med zaposlenimi in usposabljanju drugih veščin. V tem obdobju smo samo nadaljevali z ustaljenimi metodami. Tudi na tem mestu brez inteligentnih poslovnih programov ne bi šlo, saj bi se v teh časih zaradi velike količine podatkov ustvarjal kaos.

 

   

“Le mešanica pravih osebnosti lahko tvori uspešno ekipo. Zato pri zaposlovanju nikoli ne iščem ljudi, temveč osebnosti.”

 

Za koga lahko rečemo, da je dober nabavnik? 

Dober nabavnik v resnici stavi na ekipni duh, energičnost in splošno razgledanost. Pomembno je biti optimističen. Izkušnje nam kažejo, da nima nobenega smisla obupavati, ampak se čim prej usmerimo v iskanje rešitve, saj ta vedno obstaja. Zelo pomembno je znanje. Na voljo imamo vse znanje tega sveta, samo iskati ga je treba.

Poleg vodenja oddelka nabave v podjetju med drugim skrbite tudi za dobre odnose znotraj ekipe. Kako iz vsakega posameznika povlečete maksimum na vsakodnevni ravni?

Od mene je odvisno, ali dihamo kot ekipa, oziroma ne. Naša nabava je uspešna, kolikor so uspešni vsi sodelavci, ki se z njo ukvarjamo. Vsakogar v ekipi moram v prvi vrsti razumevati širše. Zavedam se, da ob meni stojijo ljudje s svojimi življenji in obveznostmi, ki niso vezane samo na službo. Ključno je, da kot vodja premoreš dovolj socialne in čustvene inteligence, da se zavedaš, kdaj je treba nekoga podpreti, kdaj ga umakniti s projekta. V moji ekipi je 10 sodelavcev. Smo mešanica različnih značajev in profilov, od kreativcev do operativcev in analitikov. Ta raznolikost je po mojem mnenju ključna za uspeh tima, treba pa je najti način, da funkcioniraš enotno. Le mešanica pravih osebnosti lahko tvori uspešno ekipo. Zato pri zaposlovanju nikoli ne iščem ljudi, temveč osebnosti. In med tema dvema je velika razlika.

 

Gospa Špela, najlepša hvala za pogovor!

 

Špela Šinigoj bo predavala na letošnji konferenci GOSS.

 

Brezplačne vsebine

E-PRIROČNIK: Kako je podjetje razočaralo kupce zaradi slabega pretoka informacij

(Visited 28 times, 1 visits today)