Kot kaže, pritiskom na proizvodna podjetja (še) ni videti konca. Če so v preteklih dveh letih morala prilagoditi svoje poslovne modele ter na novo zastaviti ključne procese – nabavo, logistiko in druge, se bo očitno ta trend nadaljeval. Velike izzive pa poleg tega predstavljajo tudi visoke cene električne energije.
Vsako proizvodno podjetje ima svojo strategijo prilagajanja dinamičnim zahtevam na trgu. O tem smo v preteklem obdobju veliko govorili s strokovnjaki z različnih področij – nabave, prodaje, organizacije proizvodnje, ki so nam pojasnjevali, kako se prilagoditi. Ključne ugotovitve podajamo v nadaljevanju.
Nabava predstavlja ključno dodano vrednost
Pogled na nabavno verigo se je spremenil. V poslu, bolj kot kdajkoli prej, štejejo dobri odnosi. Najboljši dobavitelji so tisti, ki s svojimi kupci delijo enako vizijo, so sposobni slediti zahtevnim dobavnim rokom ter razumejo pomen kakovosti. Sodelujejo pri inovacijah že v fazi razvoja. Le s takim sodelovanjem lahko proizvodna podjetja uspešno konkurirajo na hitro spreminjajočemu se in vedno bolj zahtevnemu trgu.
Kot opažamo iz prakse, je veliko slovenskih podjetij na sredini verige. Čeprav ne izdelujejo izdelkov za končnega kupca, morajo še toliko bolj prisluhniti trgu in zahtevam končnih uporabnikov. Inoviranje s ciljem dodajanja vrednosti izdelka lahko postane tako pomembno, da končni uporabnik zahteva vgradnjo določenega materiala ali storitve v proizvajalčevo ponudbo, kar je lahko bistvena konkurenčna prednost proizvodnega podjetja.
| |
|
»Recimo, da kupec želi na svojem avtomobilu Akrapovičeve izpušne cevi, proizvajalec pa to upošteva. V takih primerih govorimo, da je izdelek dodal vrednost po celotni dobavni verigi, prav do končnega uporabnika.« Massimo Makovec
|
Izbira dobavitelja lahko v nekaterih primerih traja tudi do 6 mesecev. V tem času proizvodnja ne sme zastati, zato je pravočasno načrtovanje ključnega pomena. Če ima podjetje že vpeljan dober analitični sistem, lahko z njim pripravi analizo dobaviteljev – pogodbe, naročila, dobavne roke, točnost dobav (časovno in količinsko), reklamacije, cene, popuste in plačilne pogoje, roke, morebitna odstopanja med ponujeno in končno ceno …
Tak sistem omogoča zanesljive nabavne informacije, ki temeljijo na planirani prodaji in potrebnih surovinah, porabi materialov v preteklih obdobjih ter povprečnih dobavnih rokih. Le tako bo nabavna služba ob pripravi plana naročanja imela kakovostne informacije o materialih s kritičnimi roki dobave.
Pri prodaji v ospredju odnosi s kupci
Pri različnih sogovorcih smo prepoznali dejstvo, da kupci tako kot dobavitelji postajajo partnerji in se skupaj zoperstavljajo zahtevnemu položaju na trgu. Vse bolj sta pomembna odnos in »kemija«, ki se ustvarjata pri poslovnih dogovorih. Kupci vse bolj odpirajo naslednja vprašanja:
- Ali se lahko izdelek prilagodi njihovim željam?
- Kakšna je podpora / servis / reklamacije po zaključenem projektu?
- Kakšne so možnosti dolgoročnega sodelovanja?
- Ali bo podjetje držalo dane obljube glede dobave, kakovosti in cen?
- Ali bo tekom proizvodnega procesa možen dostop do real-time informacij za ustrezne reakcije oz. prilagoditve?
| |
|
»Trg je trenutno izredno turbulenten in lahko hitro pride do razhajanj v ceni, saj se material lahko čez noč spremeni in mi na to ne moremo vplivati. V tem primeru skupaj s kupcem rešujemo zadeve, saj so naši naročniki hkrati tudi partnerji in razumejo, da se kuhamo vsi v istem kotlu.« Anže Mrak, direktor KOV d. o. o.
|
Za sledenje prodajnim zahtevam pri zagotavljanju materialov se kot najboljša praksa kaže dober načrt. Na ta način ima podjetje na osnovi podatkov iz proizvodnje jasen vpogled, kdaj potrebuje določen material in v kakšni količini. To omogoča vpogled v prihodnje nabavne potrebe. Hitro lahko ugotovi tudi, ali se splača za kakšen material združevati naročila na daljši rok. Tak način je manj tvegan, kot če bi večje količine materiala naročali brez osnove v prodajnih naročilih in planu proizvodnje.
Optimizirana proizvodnja je konkurenčna prednost
Zgolj finančni in poslovni kazalniki ne prikazujejo dejanskega stanja v proizvodnji. Pomembni informaciji, ki ostajata prikriti in v vse bolj zahtevnih časih nujni za preživetje, sta uspešnost razvoja in napredovanje. Ključen kazalnik, ki naj bi ga spremljalo vsako proizvodno podjetje, četudi ima le en sam stroj, je učinkovitost izkoriščenosti strojev in naprav (OEE). Ta pove, kolikšen delež proizvodnega časa je resnično produktiven.
Pri OEE gre za sistematično uvajanje izboljšav. Ključno vlogo odigra tista informacijska tehnologija, ki nam samodejno razkriva vrzeli in nadalje optimizira procese. Kazalnik se izboljšuje sorazmerno z izboljšavami, ki jih podjetje uvede v različne proizvodne procese. Na spremembe OEE pa vplivajo vsi poslovni procesi, od prodaje do nabave, financ in kadrov.
Nekaj konkretnih primerov:
- Nabava materialov ustrezne kakovosti, količin in v pravem času.
- Pospeševanje prodaje v tržnih nišah z namenom proizvodnje izdelkov, za katere vemo, da dosegamo dober OEE.
- Spodbujanje izboljšav in inovacij: ob nedobavljivosti materialov se uporabi drug material in ob spremembi tehnologije se zagotovi ustrezna oskrba ali se lahko začne proizvajati popolnoma nove izdelke oziroma izvajati nove storitve (kooperacija, dodelave …).
- Vlaganje v zdravje in varnost pri delu.
Prehod na digitalizacijo
Danes digitalizacija ni več izbira, temveč nuja. Res pa je tudi, da prenova procesov zahteva spremembe delovnega okolja in razvoj novih poslovnih modelov. Iz podatkov SURS-a lahko ugotovimo, da je v podjetjih z več kot 10 zaposlenimi v Sloveniji kar 36 % takih, ki za vodenje poslovnih procesov uporabljajo informacijski sistem. Izkušnje iz prakse pa kažejo, da ti sistemi velikokrat niso dovolj izpopolnjeni in ne zagotavljajo zmogljive digitalne preobrazbe.
| |
|
“Digitalna sprememba zahteva spremembo razmišljanja, spodbujanje k inovacijam in razvoju novih poslovnih modelov. Stari načini dela se s pomočjo tehnologije preusmerijo k izboljšavam uporabniške izkušnje za stranke, dobavitelje, partnerje in zaposlene.” Marija Studen Pesjak, direktorica financ in vodja IT projektov, Medex d. o. o.
|
Navkljub koristim in priložnostim, ki jih prinaša digitalizacija, se še vedno dogaja, da se zaposleni spremembam izogibajo ali jih ocenjujejo kot nepotrebne. Najpogostejši razlogi izvirajo iz pomanjkanja znanja o prednostih digitalizacije in strahu pred novimi tehnologijami.
V času intenzivnega prehoda na digitalno poslovanje so mnoga podjetja spoznala, da bližnjic ni. Ta mora postati del poslovne filozofije celotnega podjetja in vseh zaposlenih.
Kje so zaposleni?
Velik izziv proizvodnih podjetij predstavlja tudi zaposlovanje, saj kot v eni od svojih študij ugotavlja Hiša Deloitte, naj bi samo v ZDA do leta 2028 zaradi pomanjkanja ustrezno usposobljenega kadra v proizvodni panogi nastala »luknja«, globoka 2,4 milijona delovnih mest.
Primanjkljaj zaznavajo tudi slovenska podjetja, saj je povpraševanja po tehnološko kvalificiranem kadru bistveno več, kot je ponudbe.
| |
|
Povpraševanje po strokovnih, tehnično visoko usposobljenih kadrih, kot tudi po nižje kvalificiranih proizvodnih delavcih, je bilo od nekdaj visoko, z izjemo občasnih nihanj, ki pa so večinoma posledica spreminjajočega makroekonomskega stanja in dinamičnih razmer na globalnih trgih.« Ana Stiplovšek, specialistka za iskanje kadrov, Rekruter
|
Dober kader je težko dobiti, še večja umetnost pa ga je zadržati. Kljub temu, da obstaja več pristopov za zadržanje kadra, ugotavljamo, da je v največji meri odvisno od vodstva podjetja in kadrovskih služb, kako dobro se zavedajo pomembnosti ohranjanja obstoječih sodelavcev.
Po opažanjih se proizvodne panoge še vedno drži stereotip monotonega, umazanega, celo nevarnega delovnega okolja. Zato je pomembno, na kakšen način podjetja komunicirajo svoje poslanstvo. Le tako lahko ovržejo zakoreninjena prepričanja, hkrati pa pritegnejo mlajše generacije, ki šele vstopajo na trg dela.
Že kar nekaj časa velja, da mora podjetje pritegniti pozornost kandidatov, saj so ravno delavci danes tisti, ki določajo pravila igre.
Kako naprej?
Ker so proizvodna podjetja gonilo gospodarstva in zato bolj občutljiva na dogajanje v svetu, so ta nekoliko bolj na udaru v primerjavi z ostalimi panogami. Zato država precej pozornosti namenja ukrepom za pomoč gospodarstvu. Eden takih je Zakon o pomoči gospodarstvu za omilitev energetske krize za 2023, ki bo stopil v veljavo predvidoma s 1. januarjem prihodnje leto.
Pričakujejo se tudi številne finančne spodbude in razpisi za digitalno transformacijo podjetij v različnih panogah. Kako se pripraviti na tak razpis, smo pojasnili v e-priročniku.
Če se za konec še malo poigramo s slovenskim pregovorom, da »po dežju posije sonce« verjamemo, da bodo prav proizvodna podjetja iz tega obdobja izšla močnejša in bolje pripravljena na prihodnost.
(Visited 271 times, 1 visits today)
