Stroški dela v domači predelovalni panogi so se med letoma 2020 in 2025 povečali z 20,4 na 29,8 evra na delovno uro.
To predstavlja skoraj 46-odstotno rast v petih letih, s katero se je Slovenija z 71,1 odstotka približala na današnjih 85,1 odstotka evropskega povprečja.
Te podatke je na nedavni konferenci DigitalniUm predstavil Bojan Ivanc, glavni ekonomist pri Gospodarski zbornici Slovenije.
Njegovo opozorilo je jasno - od leta 2024 stroški dela rastejo znatno hitreje od produktivnosti.
Ker višjih stroškov ni mogoče v celoti prenesti na končno ceno oziroma kupca, morajo podjetja poiskati načine za dvig produktivnosti z obstoječimi viri, kar predstavlja velik izziv.
Višji strošek dela na račun višje končne cene ali izboljšane produktivnosti
Ivanc ob tem izpostavlja dve poti, ki jih imajo podjetja: selitev dela ali celotne proizvodnje v države z nižjimi stroški dela ali vlaganja v večjo produktivnost doma.
Ker so fiksni stroški selitve v številnih panogah visoki, je pogosto racionalneje ubrati drugo pot in poiskati vzvode za dvig lastne učinkovitosti poslovanja, bodisi z učinkovitejšo proizvodnjo, boljšim upravljanjem zalog ali boljšim razumevanjem kupcev in hitrejšim odzivanjem na njihove potrebe.
Zato je ključno tehtno presoditi, kam usmeriti naslednji investicijski evro.
Veliki vložki v opremo, skromni v programsko opremo
Nedavno zaključena raziskava med domačimi proizvajalci in analiza podatkov o vlaganjih prikazuje zanimiv razkorak.
Čeprav proizvodna podjetja ustvarijo kar 38 odstotkov vseh investicij zasebnega sektorja, znaša njihov delež investicij v programsko opremo le 15 odstotkov, v zadnjih letih pa se celo nekoliko vrednostno zmanjšuje.
Številke namreč razkrivajo, da so se investicije v računalniško programsko opremo in podatkovne baze med letoma 2023 in 2025 zmanjšale s 129 na 115 milijonov evrov.
Po drugi strani pa so se v istem obdobju investicije v IKT-opremo povečale z 58 na 106 milijonov evrov. Vložki v tehnološko opremo se torej krepijo, v programsko pa slabijo.
To še ne pomeni, da gre za napačne naložbe, saj lahko nov, zmogljivejši stroj bistveno dvigne produktivnost.
Toda upravičeno se lahko vprašamo - je zamenjava stroja z zmogljivejšim edini vzvod za večjo učinkovitost?
Ali pa je to najpreprostejši vzvod, ki ne zahteva velikega vlaganja v intelektualno lastnino?
Vlaganja v IKT opremo rastejo, v programsko opremo padajo

Vir: nacionalni računi, prikaz v predstavitvi Bojana Ivanca.
V slovenskih predelovalnih dejavnostih so se investicije v IKT-opremo med letoma 2023 in 2025 povečale z 58 na 106 milijonov evrov, medtem ko so se investicije v računalniško programsko opremo in podatkovne baze zmanjšale s 129 na 115 milijonov evrov.
Nov stroj za boljšo učinkovitost?
Leta 2025 je kar 74 odstotkov slovenskih proizvajalcev navedlo, da bodo prihajajoče investicije namenili zamenjavi starih strojev, 45 odstotkov v povečanje zmogljivosti, le 42 odstotkov podjetij pa v racionalizacijo procesov.
Pred nakupom je zato ključno opredeliti stvarne dejanske vzroke, ki zavirajo učinkovitost.
Če zamujate z dobavo, ker obstoječi stroj fizično ne zmore proizvesti naročene količine v predvidenem času, je nov stroj prava izbira.
Vzrok pa pogosto tiči v organizaciji in procesih še pred samim zagonom stroja:
- Ali stroj stoji, ker delavec čaka na dostavo materiala do delovnega mesta?
- Se proces ustavlja, ker je treba zaradi spremembe naročila predelati delovni nalog in pripraviti druga orodja?
- Smo sploh ocenili realen rok dobave?
Tovrstnih zaviralcev ne odpravi še tako zmogljiva strojna oprema, pač pa boljša organizacija dela, pravočasen pretok informacij in usklajeni procesi.
Programska oprema kot orodje za izkoristek rezerv
Če vzrok za nižjo produktivnost ne tiči v zmogljivosti stroja, ampak v procesih, ki potekajo pred samo izvedbo in po njej, se odpre tudi vprašanje, kaj lahko izboljšamo, če investiramo v ustrezno programsko opremo.
Pri tem ne gre za nadomestilo za nujne investicije v opremo, temveč za orodje za obvladovanje procesov in pametnejšo uporabo podatkov.
Ivanc uvršča prav uporabo podatkov za rast poslovanja in optimizacijo procesov med področja, kjer lahko proizvajalci hitro dosežejo izboljšave - od boljšega izkoristka materiala do manjše porabe energije.
Preden se odločite za nov stroj, dodatno IKT-opremo ali programsko rešitev, odgovorite na tri ključna vprašanja:
1. Kateri konkreten izziv rešujemo?
Izhodišče naj ne bo nakup opreme ali programa, ampak konkreten izziv, s katerimi se soočate: nenačrtovane prekinitve dela, nesprejemljivi dobavni roki, slab izkoristek materiala, slabo planiranje proizvodnje, nižja donosnost naročila od načrtovane.
Če vzroka ne opredelite natančno, ga tudi odpravili ne boste.
2. Kaj omejuje našo produktivnost?
Morda je odgovor res nov, zmogljivejši stroj. Lahko pa je rešitev v tem, da spremenite procese, izboljšate organizacijo dela, ter v hitrejšem pretoku informacij med prodajo, proizvodnim obratom in nabavo.
Ne primerjajte le cenovnih ponudb za opremo - preverite tudi, katera sprememba bo dejansko odpravila vzrok težave.
3. Kako bomo merili uspeh naložbe?
Še pred investicijo določite izhodiščno stanje in kazalnike, s katerimi boste spremljali njene učinke, kot so manj izmeta, krajši dobavni rok, manj administrativnega dela, manj zastojev in hitrejša izvedba naročil.
Le tako boste lahko izmerili dejanske učinke.
Odločitev za nakup programske opreme še ne pomeni, da boste s tem izkoristili vse notranje rezerve.
Programske rešitve podatke sicer zbirajo, vendar morate te podatke tudi uporabiti za izboljšanje procesov, iskanje novih priložnosti za povečanje učinkovitosti in sprejemanje preudarnih vodstvenih odločitev.
Uvedba rešitve je zato šele prvi korak, drugi pa je sprememba načina dela na podlagi teh podatkov.
V naslednjem zapisu bomo pogledali, kako domača podjetja uporabljajo sisteme ERP, poslovno in podatkovno analitiko, kje zaostajamo za evropskim povprečjem in kako iz podatkov ustvariti pogoje za nadaljnjo rast produktivnosti.
Vsebina članka je povzeta po predavanju Bojana Ivanca »Digitalizacija kot ključ do višje produktivnosti slovenskih proizvodnih podjetij«, izvedenem na dogodku DigitalniUm, 24. septembra 2026.