Sistem ERP ima že več kot tretjina slovenskih podjetij, vendar lahko produktivnost povečamo šele, ko s pomočjo podatkov lažje sprejemamo operativne odločitve v obratu, kot tudi dolgoročnejše strateške usmeritve.
V prvem članku smo ugotovili, da za povečanje produktivnosti sama investicija v nov sistem ne prinese nujno želenega učinka.
Rezerve za boljšo konkurenčnost med domačimi proizvodnimi podjetji se lahko skrivajo tudi v notranjih procesih, organizaciji dela in v informacijah, ne le v zmogljivejši strojni opremi.
Programske rešitve lahko pri tem igrajo ključno vlogo.
Toda nakup ustrezne rešitve predstavlja šele začetek. Sodoben sistem ERP lahko danes zbira in povezuje velike količine poslovnih podatkov, od podatkov iz skladišča, tistih, ki nastajajo v proizvodnem delu obrata, do podatkov o sledljivosti, vendar samo uvedba sistema še ne naredi podjetja produktivnejšega.
Odločilno je, kako lahko podatke prepoznamo in jih izkoristimo za operativno vodenje in strateško odločanje.
Koliko slovenskih podjetij uporablja ERP, CRM in BI?
Po podatkih Bojana Ivanca, glavnega ekonomista in vodje analitske skupine pri Gospodarski zbornici Slovenije, ki jih je predstavil na dogodku DigitalniUm 24. septembra 2026, je leta 2025 sistem ERP uporabljalo 35,5 odstotka zajetih slovenskih podjetij, CRM 21,5 odstotka, orodja za poslovno inteligenco (BI) pa 13,7 odstotka.
Pri vseh treh rešitvah smo pod povprečjem EU-27: pri ERP je zaostanek največji (11 odstotnih točk), pri CRM znaša 7,1, pri BI pa 2,6 odstotne točke.
Vir: Analitika GZS (Bojan Ivanc) na podlagi podatkov SURS in Eurostata, 2025. Delež podjetij z uvedenimi rešitvami ERP, CRM in BI v Sloveniji glede na povprečje EU.
Ti podatki povedo, koliko podjetij posamezno rešitev uporablja, ne pa, kako pogosto in ali jo povezujejo z notranjimi procesi, vodenjem in odločanjem.
Dodano vrednost ustvarimo šele, ko informacije uporabimo za izboljšanje procesa ter hitrejše prepoznavanje izzivov in priložnosti.
Podatkovna analitika v Sloveniji hitro raste, a zaostajamo za EU
Podatkovna analitika se med domačimi podjetji hitro širi.
Leta 2023 jo je izvajalo 15,8 odstotka zajetih slovenskih podjetij, leta 2025 pa že 27,1 odstotka, kar je 11,3 odstotne točke več v samo dveh letih.
Kljub temu smo še vedno 5,9 odstotne točke pod povprečjem EU-27 (33,0 odstotka).
Podjetja torej vse bolj prepoznavajo vrednost podatkov. Izziv pa je, da analitiko uporabijo tudi pri vsakdanjih odločitvah in ne le za poročanje.
Podatkovno analitiko že uporablja 27,1 odstotka slovenskih podjetij, a smo 5,9 odstotne točke pod povprečjem EU. Podatki zajemajo podjetja z več kot desetimi zaposlenimi, brez finančnega sektorja, kmetijstva in rudarstva. Vir: SURS, prikaz v predstavitvi Bojana Ivanca.
Podatki ne nastajajo samo v računovodstvu
Pri poslovnih podatkih hitro pomislimo na prihodke, stroške in bilanco, Ivanc pa je predstavil precej širši nabor virov, ki jih podjetja že analizirajo.
Leta 2025 je 23,3 odstotka zajetih podjetij analiziralo podatke o preteklih nakupih, 16,9 odstotka podatke o kupcih, 5,6 odstotka podatke o lokaciji izdelkov in 6,8 odstotka podatke iz pametnih naprav ali senzorjev.
Naložbe informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT) rastejo, vendar podatke iz pametnih naprav in senzorjev analizira le 6,8 odstotka podjetij. Vprašanje je, ali podjetja z novo opremo pridobijo tudi nove podatke, ki jih znajo uporabiti.
Proizvajalci lahko koristne podatke pridobijo iz sistema ERP, proizvodne hale, prodaje in skladiščnih evidenc: nekje se stekajo podatki o delovnih nalogih, drugod o dejanski porabi materiala, zastojih, zalogah ali izdelanih količinah.
Izziv zato ni nujno v zajemu še več podatkov, temveč v preverjanju, katere podatke že imamo, kje so, ali so urejeni in zanesljivi ter katere moramo povezati, da lahko odgovorimo na konkretno poslovno ali strateško vprašanje.
Pravo vprašanje je pomembnejše od količine podatkov
Pri iskanju notranjih rezerv v proizvodnji je pomembneje od kopičenja podatkov to, da znamo zastavljati prava vprašanja.
Urejeni podatki so pri tem ključno orodje, odgovore pa vsak dan potrebujejo vodja proizvodnje, planer, tehnolog in vsi, ki spremljajo izvedbo naročil:
- Zakaj je dejanska poraba materiala pri določenem delovnem nalogu višja od načrtovane?
- Kje in zakaj prihaja do zastojev ter nenapovedanih prekinitev procesa?
- Katera naročila zamujajo in kje točno se je proces ustavil?
Prava vrednost podatkov nastane takrat, ko odgovori ne služijo le poročanju ob koncu meseca, temveč omogočijo dnevno ukrepanje v samem obratu.
Zunanji IKT-partner in interno znanje z roko v roki
Kdo bo poskrbel, da bodo tehnologija, podatki in poslovni procesi povezani?
Po Ivančevih podatkih imajo pri manjših podjetjih (od 10 do 49 zaposlenih) ključno vlogo zunanji izvajalci IKT: njihovo pomoč uporablja 70 odstotkov podjetij, 32 odstotkov pa jih IKT-aktivnosti izvaja z lastnimi zaposlenimi.
Pri podjetjih z več kot 250 zaposlenimi sta deleža enaka: 92 odstotkov velikih družb uporablja zunanje izvajalce in prav toliko jih IKT-aktivnosti izvaja z lastnimi zaposlenimi. Podjetja pogosto uporabljajo oba načina hkrati.
Zunanji izvajalec prinese poznavanje tehnologije, izkušnje z integracijami in uvedbo ter dobre prakse s trga.
Nekdo znotraj podjetja pa mora natančno poznati proizvodni proces, prepoznati ključne izzive in vedeti, katere informacije njegova ekipa potrebuje pri vsakodnevnem delu.
Brez tega podjetje sicer uvede nov sistem, vendar se način dela ne spremeni, vodenje poslov pa ne postane nič lažje.
Kaj poleg tehnologije potrebujete za višjo produktivnost?
Odpornost se vari na stičišču tehnologije in dobrega partnerstva.
Škarje med naraščajočimi stroški dela in pritiskom na prodajne cene neusmiljeno pogosto potiskajo slovensko predelovalno industrijo na rob konkurenčnosti.
Vendar obstajajo pristopi in vzvodi, ki pomagajo graditi dolgoročno odpornost in krepijo rast.
Da ostane podjetje pripravljeno na nove izzive, mora digitalizacijo razumeti kot dolgoročno usmeritev, ne zgolj kot enkraten nakup opreme.
Odpornost in višja produktivnost zahtevata sočasno delovanje več vzvodov:
- hitrejše in pogumnejše uvajanje sodobnih rešitev ERP, ki tvorijo trdno digitalno hrbtenico,
- natančno razumevanje procesov in opredelitev procesnih izzivov,
- povezovanje in analitika podatkov z orodji BI, ki razpršene številke pretvorijo v jasne, operativne uvide in odločitve,
- strateško zavezništvo: izvajanje digitalne transformacije presega kompetence interne ekipe, zato podjetje potrebuje zunanjega partnerja s širokim vpogledom in izkušnjami s trga ter močnega notranjega strokovnjaka, ki pozna izzive in strateško naravnanost podjetja.
Ko zunanja tehnološka ekspertiza in notranje poznavanje procesov delujeta z roko v roki, se ne izognemo le pritisku stroškovnih škarij.
Prav ti prijemi in orodja lahko premaknejo podjetje s slabega konkurenčnega obrobja naravnost v epicenter dolgoročne konkurenčnosti, operativne odličnosti in tržne odpornosti.
O raziskavi
Vsebina zapisa je povzeta po predavanju Bojana Ivanca, glavnega ekonomista in vodje analitske skupine pri Gospodarski zbornici Slovenije, z naslovom »Digitalizacija kot ključ do višje produktivnosti slovenskih proizvodnih podjetij«, ki je bilo izvedeno na dogodku DigitalniUm septembra 2026.
