Poletje je čas počitnic in kolektivnih dopustov, zato številni proizvajalci tradicionalno izkoristijo to obdobje za servise, remonte in druga vzdrževalna dela na strojih, linijah in napravah. Vprašanje pa je, ali je preventivno servisiranje v tem obdobju še vedno najbolj učinkovita praksa.
V nadaljevanju boste izvedeli:
- kako lahko dodatno preprečite zastoje,
- značilnosti in prednosti vzdrževalnih pristopov,
- kako uskladiti popravila in posege s planom dela in
- kateri način je primernejši glede na vašo panogo.
Proizvodna industrija danes najpogosteje kombinira dva pristopa za tehnično oskrbo strojne opreme in proizvodnih linij. Poleg preventivnega, kamor prištevamo tudi poletne remonte in servise, se vse več obratov odloča za oskrbo, ki deluje s pomočjo zajema podatkov neposredno iz strojev in naprav. Poglejmo značilnosti in prednosti obeh praks.
Značilnosti preventivnega vzdrževanja
Preventivni pristop temelji na vnaprej določenem letnem načrtu. Preglede, servisiranje in menjave nadomestnih delov izvajamo periodično, ne glede na to, ali na opremi opazimo težave ali ne.
Prednosti tega pristopa so, da lahko z oddelki vnaprej uskladimo čas posegov, pri načrtovanju pa so nam v pomoč podatki, ki jih že imamo: od števila obratovalnih ur na posameznem tehnološkem delovnem mestu, stopnje obremenitve stroja pa do količine proizvedenih kosov.
Dodatna prednost je, da lahko vnaprej načrtujemo tudi stroške tehničnih pregledov, si pravočasno zagotovimo potrebne nadomestne dele in glede na plan ustrezno razporedimo servisne ekipe.
Za proizvajalce v strogo reguliranih panogah je preventivni pristop ključen, saj zagotavlja visoke standarde kakovosti in potrebno skladnost z zahtevami kupcev in zakonodaje.
Zakaj preventivni pristop ni vedno optimalen
Kljub rednemu tehničnemu oskrbovanju se nepredvidenim strojnim okvaram ni moč povsem izogniti. Nekateri deli se zaradi povečane obremenjenosti obrabijo hitreje, drugih nepravilnosti pa ne zaznamo pravočasno in jih odkrijemo šele, ko pride do okvare.
Veliko obratov se zato odloča, da preventivno servisiranje nadgradijo s sodobnejšim načinom, ki neprekinjeno spremlja delovanje strojev in za napovedovanje okvar uporablja podatke iz strojne opreme.
Kaj je napovedno vzdrževanje?
Napovedni pristop temelji na natančnem spremljanju parametrov, kot so temperatura, vibracije, napetost, vlaga in drugi podatki. Preko senzorjev, ki so nameščeni neposredno na strojne naprave, podatke zbiramo in analiziramo sproti, zato:
- pravočasno zaznamo odstopanja in nepravilnosti, ki nakazujejo bližajočo se okvaro,
- ko senzor na ključnem ležaju zazna minimalno povišanje vibracij,
- sistem sproži opozorilo, ki ga v nadaljevanju obravnavamo v centralnem sistemu ERP.
S tem ko okvaro zaznamo vnaprej, preprečimo, da bi manjša nepravilnost prerasla v zahtevnejšo in dražjo poškodbo stroja. Obenem izvajamo posege le takrat, ko je to res potrebno.
Preventivni ali napovedni pristop?
Praksa uspešnih industrijskih obratov kaže, da cilj ni popolna opustitev preventivnih pregledov, temveč uvedba pametne hibridne kombinacije obeh načinov.
Medtem ko letni remont izkoristimo za splošna, vnaprej načrtovana mehanska dela in menjavo standardnih potrošnih materialov, napovedni pristop bdi nad tistimi vitalnimi, najdražjimi komponentami, kjer bi nenačrtovan izpad lahko ohromil ali prekinil večdnevno obratovanje tovarne.
Ker nadomestne dele menjamo tarčno in šele ob dejanski obrabi, preprečimo večjo verižno okvaro ter zmanjšamo stroške za dele, ki bi jih sicer vgrajevali na slepo. Posledično lažje obvladujemo obratovalne stroške, prilagajamo plan dela in zagotavljamo doseganje dogovorjenih dobavnih rokov.
Ali ste vedeli?
Sodobni pristopi, kot je napovedno vzdrževanje, lahko:
- zmanjšajo zastoje strojev za 30 do 50 odstotkov,
- podaljšajo življenjsko dobo naprav za 20 do 40 odstotkov.
Vir: McKinsey & Company (povzeto po Number Analytics)
Vzdrževanje naj bo povezano s proizvodnim planom
Podjetja, ki so naredila korak od preventivnega servisiranja k bolj dinamičnemu pristopu, hitro prepoznajo, da sprememba ni samo tehnološka, ampak tudi organizacijska. Ko sistem zazna odstopanje, mora vodstvo obrata hitro prilagoditi razporeditev dela, termine in razpoložljivost linij.
Proizvodni načrt tako postane centralno mesto, kjer se uskladijo delovni nalogi, dobavni roki, razpoložljivost tehnoloških delovnih mest in materialne potrebe. Le tako lahko nemoteno potekata tako delovni proces kot izvajanje nujnih servisnih posegov.
Kateri pristop je primernejši?
Univerzalnega odgovora ni. Preventivno servisiranje je gotovo najbolj primerno za obrate s predvidljivimi delovnimi cikli in rednimi, vnaprej načrtovanimi zaustavitvami. Ključno je za panoge, ki zahtevajo strogo vodenje evidenc skladnosti in natančno dokumentiranje vsakega posega, kar je značilno predvsem za živilsko, avtomobilsko in farmacevtsko panogo.
Po drugi strani je napovedno vzdrževanje nepogrešljivo tam, kjer vsaka nenačrtovana zaustavitev povzroča visoke stroške, kjer delo poteka neprekinjeno (24/7), sam proces pa je visoko avtomatiziran.
Je tudi logična izbira za tiste industrijske obrate, ki že danes zajemajo strojne podatke in jih lahko s pridom izkoristijo za natančno detekcijo odstopanj in pravočasno preprečevanje okvar.
Poletni remont ni samo priložnost za servisiranje strojev in naprav. Je tudi primeren trenutek, da analizirate, kako dobro v resnici obvladujete nepredvidljive zastoje in izpade proizvodnje. Koristno je preveriti:
- kateri stroji so v zadnjem letu povzročili največ zastojev,
- katere okvare se ponavljajo,
- vzroke zastojev,
- kako je proizvodni plan usklajen z vzdrževalnimi posegi,
- katera oprema je za vaše poslovanje najbolj kritična.
Odgovori na ta vprašanja vam bodo v pomoč pri odločitvi o nadgradnji obstoječega plana servisiranja z napovednim.
Za več podrobnosti, kako povezati strojne naprave s centralnim sistemom in zagotoviti nemoteno obratovanje brez prekinitev, nam pišite.
