Skladišče ne sme biti prostor za izgube | GOSS20

Skladišče ne sme biti prostor za izgube

Kakovost in učinkovitost skladiščnih procesov neposredno vpliva na poslovno uspešnost, zato je za obvladovanje skladiščnega poslovanja pametno uporabiti namenske informacijske rešitve WMS. 

Skladišče je lahko med prvimi ali zadnjimi v procesu oskrbe kupcev, vendar številna podjetja podcenjujejo njegovo pomembnost. Pomanjkljiv nadzor nad zalogami in lokacijami surovin, repromateriala in trgovskega blaga lahko povzroča nepotrebne nabave. Slab pregled nad količino, ročnostjo in kakovostjo zalog vpliva na prekinitve proizvodnje in kakovost izdelkov. Pomanjkljiv pregled nad količino in ročnostjo zalog končnih izdelkov pa lahko povzroča nepotrebna znižanja cen in s tem zmanjšanje prihodka.

Seveda seznama dragih problemov s tem še ni konec. Napake pri označevanju ter v postopku priprave in odpreme blaga lahko ustvarjajo dodatne stroške reklamacij in nezadovoljstvo pri kupcih. Neučinkoviti procesi ustvarjajo tudi visoke neposredne in amortizacijske stroške, na primer zaradi najema ali lastništva prevelikih skladiščnih zmogljivosti. Izpostaviti gre tudi problem neučinkovitosti delovnih postopkov, ki se odražajo v nekonkurenčnih stroških dela. Kakorkoli pogledamo, v skladišču se lahko izgublja veliko denarja in to ne glede na velikost podjetja.  

 

   

»Kupci imajo zaradi digitalizacije in velike izbire visoka pričakovanja. Naročene produkte pričakujejo takoj in vse težje tolerirajo zamude ali napake pri dobavi. Skladišča zato postajajo ključni členi v oskrbnih verigah, tako da sta informatizacija in avtomatizacija skladiščnih procesov osnova za preživetje,« je poudaril Miha Gantar, vodja oddelka sistemskih rešitev v podjetju LEOSS d. o. o.

 

Kljub številnim rešitvam za upravljanje skladiščnega poslovanja na trgu, naj bi bilo po trenutno dostopnih podatkih približno 60 % skladišč neinformatiziranih, še višji odstotek pa je takih, ki svoje procese še ne upravljajo s skladiščnim informacijskim sistemom, tako imenovanim WMS (Warehouse Management System). Gantar tako majhno razširjenost sistemov WMS povezuje s pomisleki, ki se v podjetjih postavljajo predvsem na najvišjih ravneh odločanja. »V prvi vrsti gre za to, ali podjetja sploh razumejo vpliv skladiščne logistike na dodano vrednost in ali znajo izračunati pridobljene finančne koristi.« Seveda ne gre zanemariti tudi pomislekov o pripravljenosti zaposlenih na spremembe in bojazni glede povečanja obsega dela, na primer zaradi sprotnega zajema podatkov in zagotavljanja sledljivosti, vendar kot pravi Gantar, se s tem odpravi podvajanje dela in usklajevanje podatkov na drugih področjih, kar v praksi pomeni tudi manj procesnih napak.

 

Sistem ERP je morda dovolj le za začetek

Podjetja običajno skladiščno poslovanje v osnovni obliki obvladujejo v sistemu ERP, prek modula za materialno vodenje. Na tak način beležijo prevzem blaga, vodijo zaloge, spremljajo naročila in dobavnice, morda celo razporejajo blago po skladiščnih lokacijah. Vendar pri takšnem načinu vodenja podatke večinoma vnašajo ročno, kar ustvarja veliko možnosti za napake. Poleg tega ročno ali pa sploh ne spremljajo procesov v samem skladišču, kot so premiki blaga med skladiščnimi lokacijami, zaloge na posameznih skladiščnih lokacijah, vračanja neporabljenega materiala iz proizvodnje ali recimo odbiranje blaga za odpremo. Podjetje prek sistema ERP tudi nima vpogleda v dejansko izkoriščenost skladiščnega prostora, sredstev in delovne sile. Obravnava namreč predvsem količinsko in finančno stanje zalog, ne ukvarja pa se z njihovih vzdrževanjem.

 

V skladišču štejeta hitrost in natančnost

Optimizacija dela v skladišču, ki jo podpira sistem WMS v osnovi, prinaša hitrejše procese, od razklada do uskladiščenja, od prevzema izdelkov iz proizvodnje do opreme kupcu. Poleg tega nudi podporo za specifične logistične procese, na primer za križno pretovarjanje (cross-docking). Predvsem pa v skladišču vzpostavi red, odpravi nepotrebno hitenje in prazen tek, izboljša ravnanje z blagom, poenostavi izpolnjevanje standardov in zahtev kupcev ter poveže in avtomatizira notranje in zunanje poslovne procese.

»Pri sistemu za upravljanje skladiščnega poslovanja WMS gre za orodje, s katerim podjetja učinkovito upravljajo zaloge, delavce, prostor in poslovne procese na splošno. Omogoča celovit nadzor od sprejema, hranjenja do odpreme blaga. Vodje logistike in delavci v skladišču ter ostale funkcije, kot so prodaja, proizvodnja in nabava imajo v vsakem trenutku ažuren vpogled v pravo stanje zalog, naročila, roke uporabe in zasedenost kapacitet,« je izpostavil Gantar. 

 

   

»Zaradi natančnega sledenja se zmanjša kalo oziroma delež zavrženega blaga in celo izmet v proizvodnji, pri čemer se lažje obvladuje kakovost in razrešuje reklamacije kupcev.

 

S takšnim preglednim sistemom ne izgubljajo časa za iskanje artiklov, izdaja poteka hitreje in tekoče, večji je nadzor nad prevzemom blaga, možnost napak zaradi ročnih vnosov se zmanjša na minimum. Zaradi natančnega sledenja se zmanjša kalo oziroma delež zavrženega blaga in celo izmet v proizvodnji, pri čemer se lažje obvladuje kakovost in razrešuje reklamacije kupcev.

 

 7 koristi skladiščnega informacijskega sistema WMS:

  • zmanjšanje števila napak pri odpremi
  • popolna sledljivost od prevzema do odpreme
  • zmanjšanje inventurnih razlik
  • boljša izkoriščenost prostora, sredstev in delovne sile
  • lažje vključevanje v oskrbne verige
  • enostavnejše uvajanje logističnih standardov
  • lažja digitalizacija notranjih in zunanjih poslovnih procesov 

 

Miha Gantar bo WMS rešitev v praksi
predstavil na konferenci GOSS,
v torek, 1. junija 2021.

LETOS JE UDELEŽBA BREZPLAČNA

 

 

(Visited 143 times, 1 visits today)