INTERVJU: Krize nas učijo marsičesa
Aleša Mižigoj, direktorica podjetja Medex, nam je zaupala, zakaj v času krize dobro poslujejo ter kako jim je v zadnjih mesecih uspevalo ohranjati proizvodnjo, dobavo in ne nazadnje … zaupanje zaposlenih.
Gospa Aleša, podjetje Medex vodite že vse od leta 2001, v tem obdobju pa ste se soočali s številnimi izzivi, ki so bili posledica različnih družbenoekonomskih dejavnikov. Vseeno pa je letošnje leto malce drugačno. Kaj je bilo v letošnjem pomladnem času in je še vedno najbolj ključnega pomena za vaše podjetje?
V takšnih okoliščinah je zelo pomembno, kako odreagira prvi človek oziroma vodstvo. Nam je ključno, da zaposlene ohranimo mirne, zdrave in zadovoljne. Zato smo že ob nastopu pomladne karantene v mesecu marcu zaposlenim razdelili tako imenovani mesečni paket zdravja z različnimi izdelki za krepitev imunskega sistema, z navodili za uporabo nekaterih izdelkov vsakodnevno, nekaterih pa ob pojavu določenih simptomov.
Delo smo kot mnoga podjetja organizirali razmeram primerno. Spomladi smo bili razporejeni po največ eno osebo na pisarno, drugi pa so delali od doma. Izjema je seveda proizvodnja, ki svoje delo opravlja neprekinjeno, ob upoštevanju vseh zaščitnih ukrepov.
V jesenskem času smo glede na boljše poznavanje bolezni število ljudi v pisarnah povečali, na dva do tri, seveda ob striktnem upoštevanju varnostnih pravil. V podjetju je bilo že kar nekaj okuženih, prav vsi pa so okužbo prinesli od doma. Z veseljem pa lahko povem, da se na nikogar v podjetju ta okužba ni prenesla. To je na ljudi vplivalo zelo pomirjujoče, saj so videli, da lahko ob upoštevanju varnostnih pravil delamo in ostanemo zdravi.
Ko nastopijo spremenjene razmere, je izjemnega pomena ustrezna komunikacija v ekipah. V času pomladne karantene smo se recimo v času dela na daljavo vsak večer člani kolegija obveščali o dogajanju v posameznih oddelkih, se medsebojno spodbujali in trudili ostati povezani kljub razdalji. Hitro smo v svojo rutino vpeljali sodobna komunikacijska orodja in delo je potekalo tekoče.
Ko se sedaj ozrem nazaj, pa sem res najbolj hvaležna za to, da nam je uspelo zaposlene ohraniti zdrave.
Kakšne izzive pa ste v teh časih imeli na ravni proizvodnje in nabave?
Predvsem v drugi polovici marca je na področju nabave zavladal vsesplošen strah. Povpraševanje je bilo tako veliko, da enostavno nismo dohajali naročil, kaj šele, da bi nam uspelo dobavljati blago.
V prvih tednih karantene smo zaznali enormno povečanje prodaje izdelkov za krepitev imunskega sistema, mi pa smo ostali brez ustrezne steklene embalaže. Dobavni tokovi našega nemškega partnerja so se enostavno pretrgali, saj osnovo za farmacevtsko steklovino dobavljajo iz Kitajske. Sporočili so nam, da so naročila, ki naj bi imela dobavni rok sredi aprila, zamaknjena na september. Občutek je bil, kot bi se vrnili v dobo industrijske revolucije, ko je bilo lahko prodati, težko pa proizvesti. Na koncu smo se znašli tako, da smo ročno lepili etikete na alternativne stekleničke.
V pomladnem času nas je skrbelo tudi, kaj narediti v primeru zaprtja državnih meja. Naše podjetje namreč veliko farmacevtske embalaže nabavlja v Italiji, ki je bila med najbolj okuženimi in gospodarsko ohromljenimi v Evropi. K sreči je slovenska vlada med prvimi sprejela učinkovite ukrepe, da so kamione, ki so obstali na meji, organizirano in v konvojih spuščali v državo, italijanska farmacevtska podjetja pa ves čas epidemije niso ustavila proizvodnje.
“Znašli smo se tako, da smo ročno lepili etikete na alternativne stekleničke. Občutek je bil, kot bi se vrnili v dobo industrijske revolucije …« |
Menite, da ste v teh zahtevnih časih med kupci še dodatno utrdili zaupanje v blagovno znamko, ko ste jim kljub vsem dobro znanim izzivom dostavili želene izdelke?
Zagotovo. Ni nas bilo strah pokazati svoje ranljivosti zaradi velikih ovir v nabavnem procesu, kupci pa so naša prizadevanja in trdo delo nagradili z razumevanjem. Hvaležni so nam bili, da smo jim kljub oviram, pravočasno dostavili želene izdelke, četudi v alternativni embalaži.
Zanimivo, kako se nekaj, kar je v normalnih razmerah strogo odklonilno, v izrednih razmerah pokaže kot popolnoma sprejemljivo. Med pomladno karanteno ljudje nismo hodili v pet različnih trgovin in primerjali cen izdelkov, da bi našli najcenejše. Odločali smo se za tisto blagovno znamko, ki je najbolj zadovoljila naša pričakovanja. Nismo eksperimentirali, šli smo naravnost k ponudniku, ki mu zaupamo. Zato je epidemija močne blagovne znamke še dodatno povzdignila. Od nekdaj smo v času krize delali dobro. In tako je bilo tudi tokrat.
Nič pa ni samoumevno in to velja tudi za Medex. V preteklih mesecih smo nenehno iskali rešitve in prilagoditve, da kupcev ne bi razočarali. V takšnih razmerah lahko vsaka najmanjša stvar hitro postane velik izziv. Krize nas učijo marsikaj.
Kako kot direktorica gledate na delo od doma, ki je v teh gospodarsko zahtevnih razmerah postalo skorajda nuja?
Operativno gledano smo v Medexu vsem zaposlenim že v pomladnem času omogočili nemoteno delo od doma.
Ne glede na splošno mnenje, kako je morda delo od doma enostavno izvedljivo in odlična alternativa vsakdanji prisotnosti na delovnem mestu, pa sem osebno mnenja, da se takšna oblika ne more primerjati z ustvarjalnostjo in učinkovitostjo, kot kadar smo fizično prisotni v službi.
Razdalja ubija kreativnost. Za razvoj idej potrebujemo medsebojni vrvež in prepletanje energij, oddelkov. Težko me bo nekdo prepričal, da je delo od doma, kljub vsem orodjem na voljo, enako dobro in učinkovito. Veliko kolegov nas je mnenja, da delo na daljavo ne more nadomestiti ustvarjalnega naboja, ki se ustvarja, ko so ekipe tudi fizično zbrane skupaj.
»Veste, nobena sprememba ni težka, če se ljudje čutijo, da so del nje.« |
V vašem podjetju dobi človek občutek, da ste kot ekipa, zelo tesno povezani. Česa so vas zaposleni naučili v vseh teh letih?
Vodenje je na prvem mestu odgovornost, iskrenost in zaupanje. Zaposleni so me naučili, da je odprta komunikacija najbolj pomembna. Ne glede na resnost situacije se vedno z njimi iskreno pogovorim. Smo kot ena velika družina, tukaj preživimo veliko časa.
Bistveno je medsebojno zaupanje, da smo del iste zgodbe, ki jo skupaj dnevno ustvarjamo. Lepo je, ko hodiš rad v službo. Veste, nobena sprememba ni težka, če se ljudje čutijo, da so del nje. Če zaposlenim razložiš pomen sprememb, jih bodo sprejeli z razumevanjem. Najslabše pa je stvari prikrivati in odločitve sprejemati brez njihove vednosti.
Najlepša hvala za pogovor, gospa Aleša.