INTERVJU: V času izrednih razmer niso ustavili niti enega projekta
Kako lahko proizvodno podjetje nabavi ključne surovine v času izrednih razmer, smo se pogovarjali s Špelo Šinigoj, vodjo nabave v podjetju Incom d. o. o., ki nam je v pogovoru pojasnila, s katerimi prijemi so v zadnjih mesecih uspeli zagotoviti neprekinjeno nabavo surovin za njihove sladolede Leone in druge produkte.
S kakšnimi izzivi ste se v nabavi srečevali v času izrednih razmer?
Podobno kot v mnogih drugih podjetjih je bila največja težava delna zamrznitev poslovanja dobaviteljev. Dobava surovin je bila podvržena večjim izzivom, ostale pa so nam obveznosti do kupcev, naših zaposlenih in na splošno vseh v oskrbovalni verigi. Kar veliko ovir se nam je naenkrat postavilo čez pot.
Ali lahko mogoče orišete konkretne ovire in kako ste se spoprijeli z njimi?
Največji izziv je bilo zaprtje italijanskih podjetij, od koder prihaja veliko naših dobaviteljev in ne nazadnje ena od naših ključnih surovin. Ko so se čez noč zaprle meje, smo se lahko le spraševali, ali bomo surovine sploh dobili ali ne. Vedeli smo, da bomo z zalogami zdržali le tri dni, nato se bo proizvodnja ustavila.
Ampak veste, izredne razmere pogosto pokažejo pravo sliko podjetja. Ne le, da se sedaj zavedamo ranljivih točk, izkazala se je tudi ekipa, ki je neutrudno in zavzeto iskala zaloge pri alternativnih dobaviteljih. Bistvena je bila hitra odzivnost, ker enostavno nimaš časa čakati, medtem ko se meje druga za drugo zapirajo. V takih trenutkih črpaš iz vseh virov, ki jih imaš na voljo, iščeš rešitve, pregleduješ možnosti, poznanstva. Zaradi že omenjene zavzetosti sodelavcev se pri nas ni nič ustavilo, ne logistika v nabavi niti proizvodnja. Imamo ekipo, ki je iz nemogočega naredila mogoče.
V kontekstu pandemije se veliko govori o tem, da je za podjetja varneje, če imajo dobavitelje tudi znotraj državnih meja. Ste se mogoče v tem času kaj več obračali tudi na lokalne dobavitelje, da bi se hitreje prilagodili blokadi tujine?
Trudimo se imeti čim krajšo nabavno verigo, da so dobavitelji čim bližje, vendar enostavno ne gre, saj v Sloveniji ni na voljo nekaterih osnovnih surovin, ki so za nas vitalnega pomena. Kokosovega olja v Sloveniji pač ni, ni rafinerije. Ravno tako ni mleka v prahu, kakršnega potrebujemo.
Nemogoče se je obračati na domače dobavitelje za vse surovine. Z lokalnimi dobavitelji, ki kakovostno ustrezajo našim zahtevam, že delamo v največjem možnem obsegu. Ti predstavljajo približno 30-odstotni delež, drugo pa so tuji dobavitelji.
“Želimo biti na tekočem s tistimi deli sveta, od koder prihajajo naše surovine.” |
Veliko osnovnih surovin v surovi obliki prihaja iz drugih koncev sveta, mi smo pa zelo velik porabnik le-teh. Treba je vedeti, od kje se nabavljajo osnovne surovine in kako so dobavitelji z njimi povezani. Zato smo konstantno na vezi s poslovnimi partnerji. V takšnih okoliščinah je ključna redna komunikacija z dobavitelji in podrobno spremljanje vseh družbenopolitičnih dejavnikov.
Kaj je ključno za podjetje, da lahko uspešno prebrodi izzive, kakršnim smo bili priča v preteklih mesecih?
Pomembna je predvsem agilnost podjetja, spodobnost hitrega odločanja in ukrepanja, saj se razmere spreminjajo, ne samo iz dneva v dan, ampak iz ure v uro. Velike, kompleksno strukturirane multinacionalke imajo pisarne razpršene po vsem svetu – finance v Londonu, odvetnika v Indiji, upravo v Španiji … na tak način lahko traja tudi do 6 tednov, da se potrdi zgolj 1 dizajn, saj se informacije kljub digitalizaciji v večjih korporacijah še vedno prepočasi prenašajo iz enega konca sveta v drugega. Tak sistem mogoče zdrži v običajnih razmerah, sredi kriznih okoliščin pa je hitrost sprejemanja odločitev in odgovornosti ključna.
Sicer pa v trenutku, ko je treba sprejeti več zelo pomembnih odločitev, v resnici nihče ne ve, ali se je prav odločil ali ne. Lahko samo upaš, da si se. Odločiš se v upanju, da si za podjetje sprejel najboljšo odločitev. Po vojni pa je kot vedno lahko vsak general.
Ocenjujete, da ste se med nedavno izkušnjo pravilno odločali in jo prestali uspešno?
V zadnjih mesecih nismo ustavili niti enega projekta, torej lahko rečem, da smo se pravilno odločali in krizo uspešno prebrodili. Res pa je, da smo na tak način dela bili pripravljeni že pred epidemijo. Rast našega podjetja je hitra, tako z vidika prometa kot širitve na tržiščih, zato je hiter tempo za nas vsakodnevna praksa. Podjetja v rasti morajo imeti kadre usposobljene za krizni management in to se je v našem podjetju v tem obdobju pokazalo kot dobra praksa. Poleg tega je zanimivo, da se nam pogosto najboljše ideje zgodijo, ko je kriza največja, saj nam takrat domišljija dela tristo na uro (smeh). Mi nismo pahnjeni ob steno, mi stene rušimo (smeh). Tako funkcioniramo.
Verjetno pa podrobno spremljate tudi dogajanje v slovenskem poslovnem svetu. Katere pomanjkljivosti so se pokazale pri domačih podjetjih?
Komentiram lahko le prehrambno industrijo, ki jo bolj podrobno spremljam. V resnici ni neke splošne rešitve za izhod iz izredne situacije. Je pa vseeno za začetek pomembno vprašanje, kam ima podjetje usmerjeno svoje tržišče in kako finančno stabilen je izvozni trg.
Upam, da ne govorim prenagljeno, vendar menim, da je večina slovenskih podjetij v prehrambni panogi izvozno preveč odvisnih od držav nekdanje Jugoslavije. Na prvi pogled so ta tržišča velika priložnost, mogoče je tam celo manj večjih tekmecev kot na zahodu. Se je pa v preteklih mesecih v praksi pokazalo, kako nestabilno je v resnici gospodarstvo na teh trgih.
“V Incomu smo načrtno usmerjeni tudi na finančno stabilnejša tržišča, saj le z domačim ne bi preživeli.” |
Slovensko gospodarstvo žal ni tako močno kot nemško ali angleško. Zato smo v Incomu načrtno usmerjeni tudi na finančno stabilnejša tržišča, saj le z domačim ne bi preživeli.
Katera tržišča imate v mislih?
Tukaj mislim na nemški in angleški trg, ki zahtevata popolnoma drugačen način delovanja podjetij. Zahtevata agilnost in dodatne standarde kakovosti. Sam ISO standard žal ni dovolj, če želiš konkurirati tekmecem na tako močnih trgih. Naše podjetje zagotavlja visok nivo kakovosti s certifikati IFS in BRC. Je pa za uspeh na teh trgih ključna tudi konstantna prisotnost na terenu. Kdor dela le iz domače pisarne, ga tuji partnerji težko najdejo.
Kaj svetujete podjetnikom v primeru, da se razmere ponovno zaostrijo?
Zagotovo bi še enkrat poudarila pomen agilnosti in sposobnost hitrega odločanja. Zaman je, če odločitve načrtujemo za 3 ali 4 leta vnaprej, ker bo takrat situacija na trgu povsem drugačna, načrti bodo zastareli, tekmeci pa nas bodo medtem prehiteli.
Gospa Špela, najlepša hvala za pogovor!
Špela Šinigoj bo predavala na letošnji konferenci GOSS.
Brezplačne vsebine