BLOG: Kako odgovoriti na pomanjkanje proizvodnega kadra?

Proizvodna podjetja se soočajo z velikim izzivom pomanjkanja kadra – tako nižje kvalificiranih delavcev v proizvodnji kot tehnološko usposobljenih na višjih in vodstvenih pozicijah. Pri zaposlovanju namreč že nekaj časa velja, da pravila igre določajo delavci.

 

»Covid-19 je proizvodnim podjetjem po vsem svetu dodatno poglobil kadrovske izzive,« pravi Ana Stiplovšek, ki smo jo prosili za uvid, kakšna je slika v praksi pri nas.

 

Gospa Ana v podjetju Rekruter dela kot specialistka za »headhunting« in podjetjem že vrsto let pomaga poiskati, zaposliti ter usposobiti ustrezen kader – od delavcev v proizvodnji do direktorjev.

 

Proizvodna podjetja so bolj na udaru

Ker so proizvodna podjetja gonilo gospodarstva in zato bolj občutljiva na dogajanje v svetu, so ta nekoliko bolj na udaru v primerjavi z ostalimi panogami.

 

Glede na statistične podatke strokovnjaki opozarjajo, da ne gre za pretiravanje, če govorimo o čisto pravi kadrovski krizi. Hiša Deloitte v eni od svojih študij ugotavlja, da naj bi samo v ZDA do leta 2028 zaradi pomanjkanja ustrezno usposobljenega kadra v proizvodni panogi nastala »luknja« globoka 2,4 milijona delovnih mest.

 

»Nesorazmerja na trgu dela so ogromna, saj je povpraševanja po tehnološko kvalificiranem kadru bistveno več, kot je ponudbe,« pove Ana Stiplovšek glede stanja v Sloveniji.

 

Industrija 4.0 sicer prinaša več avtomatizacije procesov, obenem pa tudi potrebo po kadru, ki bo z ustreznimi znanji usposobljen za razvoj produktov in delo s sodobnimi tehnologijami.

 

Kadrovska problematika zato ni omejena zgolj na posamezna proizvodne panoge, temveč se s podobnimi izzivi sooča večina podjetij ne glede na dejavnost.

 

   

“Povpraševanje po strokovnih, tehnično visoko usposobljenih kadrih kot tudi po nižje kvalificiranih proizvodnih delavcih, je bilo od nekdaj visoko, z izjemo občasnih nihanj, ki pa so večinoma posledica spreminjajočega makroekonomskega stanja in dinamičnih razmer na globalnih trgih.« Ana Stiplovšek

 

Zakaj se proizvodna podjetja bolj kot kdajkoli soočajo s kadrovskim pomanjkanjem? Razlogov je več:

  • Močna konkurenca in boj za tehnično podkovane zaposlene
  • Povečane zahteve po kadru z novimi tehnološkimi znanji
  • Nizke (minimalne) plače za najnižje profile
  • Rigidnost plačnega sistema (prepočasno prilagajanje inflaciji in preostalim pogojem na trgu)
  • Neskladje med pričakovanji delodajalca in ponudbo na trgu dela
  • Nekonvencionalni urniki, ki se križajo z družinskimi obveznostmi (izmene)
  • Zahtevni pogoji dela in bolniške odsotnosti (obremenjenost)

 

Strokovnjakinja za kadre še posebej izpostavlja kovinskopredelovalno in prehrambno industrijo, kjer so v primerjavi z drugimi branžami večinoma slabši oziroma težji pogoji dela in nižje, nekonkurenčne plače.

 

Iz prakse pa pove, da gre tukaj predvsem za podjetja, ki so nekoliko počasneje sledila tehnološkemu razvoju in niso pravočasno vlagala v infrastrukturo ter ljudi.

 

           Napovedi do leta 2028

    

 

  • Hiša Deloitte in The Manufacturing Institute sta izvedla študijo trga dela v ameriški proizvodnji in na podlagi ugotovitev izpostavila ključne izzive, s katerimi se bodo soočala podjetja do leta 2028.
  • Rezultati študije so že leta 2018 pokazali velik razkol med dejanskim številom zaposlenih v proizvodnji in napovedanimi potrebami po tehnološko ustrezno usposobljenem kadru.
  • 89 % vprašanih izvršnih direktorjev je bilo mnenja, da se bodo v naslednjih 10-ih letih soočali s kadrovsko krizo, če podjetja ne bodo pravočasno oblikovala ustreznih strategij zaposlovanja in usposabljanja obstoječih zaposlenih glede na razvoj in potrebe proizvodne panoge.
  • Ustrezno usposobljen kader je med glavnimi dejavniki za konkurenčno prednost proizvodnega podjetja.
  • Naravna gospodarska rast proizvodnih podjetij naj bi prinesla 1,96 milijona novih delovnih mest samo v ZDA. Do leta 2028 naj bi se v ZDA upokojilo približno 2,6 milijona pripadnikov t. i. baby boom generacije, zaposlenih v proizvodnji. Skupno to pomeni 4,6 milijona prostih delovnih mest.
  • Od tega naj bi se po takratnih ocenah lahko zapolnilo le 2,2 milijona mest z ustrezno usposobljenim kadrom, preostalih 2,4 milijona pa naj bi ostalo praznih oziroma po dosedanjih izkušnjah jih bo država zapolnila z iskalci zaposlitev iz tujih držav (tudi iz Slovenije).

          Vir: Deloitte, 2018

 
 
 

Kako se s kadrovsko krizo spopadamo v Sloveniji?

Po izkušnjah kadrovskih agencij naj bi bila slovenska podjetja po večini uspešna, vendar enako kot povsod tudi tukaj obstajajo izjeme v pozitivni kot negativni smeri.

 

Še vedno je velik delež podjetij, ki slonijo na starih tehnologijah in zastarelih miselnih vzorcih. Zanje so trenutni časi še posebej zahtevni, saj za najboljše kadre tekmujejo z visoko razvitimi in tehnološko naprednimi podjetji, ki lahko zaposlenim ponudijo bistveno več.

 

Ana Stiplovšek, direktorica HR projektov v podjetju Rekruter

 

Po opažanjih se proizvodne panoge še vedno drži stereotip monotonega, umazanega, celo nevarnega delovnega okolja. Zato je pomembno, na kakšen način podjetja komunicirajo svoje poslanstvo, da ovržejo ta zakoreninjena prepričanja, hkrati pa pritegnejo mlajše generacije, ki trenutno vstopajo na trg dela.

 

Že kar nekaj časa velja, da mora podjetje pritegniti pozornost kandidatov, saj so ravno delavci danes tisti, ki določajo pravila igre.

 

Delavci se za zaposlitev odločajo na podlagi naslednjih faktorjev:

  • Višina plače
  • Pogoji dela
  • Možnost kariernega razvoja
  • Stimulativno okolje
  • Vključevanje v delovno okolje
  • Usposabljanje in mentorstvo
  • Ugled delodajalca
  • Ugled države

 

V prvi vrsti ohraniti dober kader v podjetju

Dober kader je težko dobiti, še večja umetnost pa ga je zadržati. Kljub temu, da obstaja več pristopov za zadržanje kadra, je v praksi v največji meri odvisno od vodstva podjetja in kadrovskih služb, kako dobro se zavedajo pomembnosti ohranjanja obstoječih sodelavcev.

 

Na pripadnost zaposlenih in s tem večjo verjetnost, da bodo ostali v podjetju, vplivajo različni dejavniki, ki so odvisni od dejavnosti in kulture podjetja in ne nazadnje od vsakega zaposlenega posebej. Poglejmo:

 

 

Podjetja uvajajo najmodernejše pristope, da ostajajo konkurenčna na globalnem trgu in ne samo v regiji, kjer so prisotna. Z razcvetom digitalizacije in avtomatizacije je priložnosti za delo s sodobnimi tehnologijami ogromno – tako na proizvodni liniji kot v drugih službah.

 

SORODNE VSEBINE:

 
 
 
 
 
 
(Visited 220 times, 1 visits today)